APDEJT.si

Ob obisku iranskega predsednika Masuda Pezeškiana v Armeniji so bili podpisani memorandumi o razumevanju na političnem, gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju. Pezeškian je izjavil, da mora 'upravljanje v regiji Kavkaza ostati kavkaško'. Kljub zagotovilom Armenije o nadzoru koridorja z Azerbajdžanom, iranski predsednik ni bil prepričan o vlogi ZDA v regiji Syunik.

Iranski zunanji minister Abas Aragči in turški zunanji minister Hakan Fidan sta se pogovarjala o najnovejših razmerah v regiji. Medtem je Aragči za Fox News izjavil, da Iran ne more opustiti programa bogatenja urana, kljub temu, da so mediji poročali o začasni prekinitvi, kar naj bi potrdil tudi Aragči sam. V Teheranu pa so zaradi vročine razglasili enodnevni praznik, kar je vplivalo na delovanje vladnih uradov, bank in šol.

Mednarodni mediji so nadaljevali s poročanjem o pomembnih poudarkih govora predsednika Alijeva na III. Globalnem medijskem forumu v Šuši, ki se je osredotočal na »Digitalne tranzicije: Krepitev informacijske in medijske odpornosti v dobi umetne inteligence«. V Ankari so razpravljali tudi o možnostih sodelovanja med turškim in azerbajdžanskim tožilstvom, med drugim ob obisku delegacije azerbajdžanskega glavnega tožilca Kamrana Alijeva. Turški predsednik Erdoğan je ponovno poudaril, da bo koridor Zangezur koristil vsem državam v regiji, ne le Azerbajdžanu, Armeniji in Turčiji. Potencialni nenadni mir med Turčijo in PKK je bil ocenjen kot prelomnica v turški zgodovini, ki sproža vprašanja o njegovem vplivu na politiko države.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je na tretjem globalnem medijskem forumu v Šuši izjavil, da se bodo možnosti Armenije, da postane tranzitna država, zmanjšale na nič, če bo nadaljevala z blokiranjem odprtja koridorja Zangezur. Alijev je poudaril, da je odprtje tega koridorja ključnega pomena za regionalno tranzitno vlogo.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Aliyev je poudaril, da bi morale norme mednarodnega prava zagotoviti zaupanje med Azerbajdžanom in Armenijo. Razložil je, da sta nizka raven zaupanja med stranema in nespremenljivost stališča Azerbajdžana vprašanji, ki sta bili razpravljani v Abu Dabiju. Aliyev je tudi izjavil, da bi se mirovni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo lahko podpisal takoj, ko bosta rešeni dve ključni vprašanji: spremembe armenske ustave in razpustitev Minske skupine OVSE.